Pa - Pa - Adi Smolar

Ko ena kaken dan po svoje gre drugam,

kar pae mi, da zase asa mal imam,

vendar priznam, da takrat prav ni ne samevam.

To ne pomeni, da pri meni je e kdo,

doma sem isto sam, spodobi se, da je tako.

Le s spomini obdan mal brkljam

in preteklost pogrevam.

Ko prebiram pisma, ki prejel sem jih neko,

najve od mame, ki v skrbeh je zame,

ker sem moral pro,

pa od prijatlov, nekaj pisem od deklet,

ki zdaj so dame srednjih let.



Mladost pozdravlje me s pa-pa,

pa sploh ne vem kdaj je odla,

je pa tako, ne more n' za to,

da slej ko prej odide.

Tudi jaz ji vzklikam le pa-pa,

lepo, da si z menoj bila,

po svoje pa lepo je tudi to,

kar za tabo pride.



Ko ena kaken dan po svoje nekam gre,

kar pae mi, tud ona to e dobro ve,

zato v ali ree: