Dua v obleki.
Vsak od nas ima svojo smet v glavi.
Srce v kletki.
In srebrne zvezde na zastavi.
V mojih sanjah.
Mi pove vse svoje sanje o slavi.
Res ne vem. Res ne vem.
Kaj bo zdaj, kaj potem?
A dobro vem, kdo s prstom meri vame.
In ko se uprem, mi trenje dobro dene.
Komu mar, moje vroe ljubezni!
Komu mar, obrnjeni hrbti!
Zdaj smo se zbrali;
mi, pleme cirkusantov.
Namerno bosi,
da nas sluajno kdo ne slii.
Kaj pravi ura,
ko ostane brez kazalcev?
Res ne vem. Res ne vem.
Kaj bo zdaj, kaj potem?
Nisem tisto kar bi rad.
Sem le to kar sem lahko..
|