Korak naprej nam duo strastno hrani.
Ker nima mej, je kot luknja v moji glavi.
Vsak korak naprej je tista boleina,
ki me prebudi iz sveta brez spomina.
Drevesa ob poti in kaplja v vodnjaku.
Ne vidimo konca in elje so puste.
Roke so hladne, misli so lane.
Brez pravih besed, so pesmi mlane.
Luknje v glavi,
utrujene sence.
Narobe ideje,
svet vas poira,
edalje bolj zvito,
edalje hitreje.
Morje norosti,
v nas nima meje.
Vera brez cilja je slaba potuha.
Nova oblast in polica brez kruha.
Davek na sreo je raun za trpljenje.
Rad bi nazaj, rabim ivljenje!
Spet bomo enkrat,
z ramo ob rami.
Zdaj smo e mehki,
zeleni in majhni.
Jutri se zjutraj,
zbudimo drugani.
Bolj trdni, bolj zdravi,
bolj moni, manj lani.
|