Kot bi plaval v hladni, motni vodi.
Stiskam roke duam v pozdrav.
Kako sem padel sem se ne spominjam.
In ne razmiljam rad, o tem kako bom el.
Dve krogli v moji glavi se vrtita,
kaj bo e kaj sluajno zamudim,
najlepe sanje hitro se konajo,
in dobro je, da se lahko zbudim.
Besede so kot kruh, kot list papirja.
Prebavi jih in z njimi ree zrak.
Od dale so kot made na rjuhi,
in vse kar polje vrne se nazaj!
|